Kolikokrat ste že bili vabljeni k mali frizerki na urejanje pričeske, pa ste bili še bolj skuštrani? Kuharica vam je dala poskusiti juho, pa je bil lonec prazen? Vas je že aretiral policaj in ste se temu samo smejali? Ste šli k zdravniku zdravi in se vrnili še bolj zdravi? Verjetno se sprašujete kako je vse to možno, pa vendar je! Vse je možno v otroški igri.

Igra je za otroka prijetna dejavnost, ki sama sebe krepi in nagrajuje. Ni usmerjena le na igrače, ampak tudi na druge žive in nežive predmete v otrokovem okolju, ter predmete, ki si jih otrok lahko le predstavlja in predmete, ki si jih ne more konkretno predstavljati. V igri otrok oblikuje drugačno, namišljeno stvarnost, čeprav se hkrati ves čas zaveda, da ne gre zares – stvarnost prilagodi svojim trenutnim ciljem in potrebam.

Otrok se od pričetka življenja sam od sebe loteva dejavnosti, ki postaja postopoma čedalje bolj sistematična in ustvarjalna, torej vse bolj podobna delu. To je otroška igra

Kadar se otrok igra, vadi in si krepi mišice in živčevje, pridobiva razne spretnosti, spoznava svoje zmožnosti. V igri spoznava tudi fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. Na podlagi pridobljenih izkušenj ustvarja pojme, uči se mišljenja in poskuša reševati probleme, s katerimi se srečuje. Igra otroku omogoča, da spoznava vrstnike, uči se soočanja z drugimi ljudmi, pridobi si strpnost, tovarištvo, obzirnost, občutek za sodelovanje. Otrok se vživlja v igre vlog, ki jih opaža pri odraslih osebah. Kaže čustva do njih bodisi pozitivna, bodisi negativna.

Pri igri vlog se otrok pretvarja oz. se postavlja v vloge različnih oseb ali živali. Kuharica v svoji mali otroški kuhinji, mali mojster popravlja stvari v stanovanju in ponosno nosi zaboj z orodjem, zdravnica pa ima svoj zdravniški kovček in pozdravi vse bolezni. Že čez nekaj časa pa je lahko pes, ki hodi po vseh štirih in laja. V domišljiji svobodno spreminja tako vloge sebe in svojih soigralcev, kot tudi pomen predmetov (npr. škatla je lahko ladja, avto, miza, …). Pri tem  posnema osebe ali živali iz realnega življenja, a njihove vloge kombinira na svojstven način in jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre.

Zlasti ne smemo prezreti vpliva igre na razvoj otrokove domišljije. Proti koncu drugega leta opažamo pri otroku začetke posebne vrste iger, ki jim pravimo domišljijske igre. Otrokova domišljija omogoča izvirnost s tem, da povezuje v igri dejavnosti in lastnosti, ki v resnici niso povezane. S tako igro otrok prav posebno spodbuja in razvija domišljijo ter se tako v skladu s svojimi željami in potrebami tudi osebno izživlja. 

V zgodnjem otroštvu je pomembna vloga odraslega v otrokovi igri, ki naj bi podpiral proces pogajanja med otroki ter pomagal oblikovati različne igralne teme skozi daljše časovno obdobje. S svojimi idejami lahko daje odrasli pobudo za igro ali pa jo razvija, ko ta že poteka, pri tem pa ohranja spontanost otrok ter nadzor nad igro prepušča otrokom.

Pa še povabilo. Vsi očetje vabljeni na čajanko svoje hčerke, mamice pa k frizerkam in pa previdno, da vas ne aretira kakšen mali policaj.